Zjutraj smo se na železniški postaji zbrali. Suano našo smo iskali. Klicali sta jo Aneja in Sandra po telefonu. In ja, našli smo jo, na osmem peronu. Jasmin se je z dekleti povezal, se kot kavalir lepo odrezal. Nejla je skozi okno dežne kaplje opazovala kako po steklu polzijo. Misli iz knjige v Irsanino glavo hitijo. Na Pragerskem smo prestopili iz vlaka na vlak. Pospešili smo korak, da smo ga ujeli in srečno na Ptuj prispeli. V sobe smo se vselili, se kosila razveselili. Še bolj nam je dišalo, ko se je zapravljalo in nakupovalo. Šli smo po nakupovat, pa se tudi na avtomate igrat. Z učenci iz Francoske šole v Ljubljani smo se povezali, prve prijateljske vezi uspešno stkali. Po hodnikih se sliši naš smeh, različni jeziki, pa vici in veselja kriki. Smo se po mestu Ptuju sprehodili, se do večerje vrnili. Po večerji smo telefone v roke prijeli, poslali hitro na »Instagram, Fejsa in Snep«, kar smo doživeli. Po večernem programu smo se v sobah pripravili na spanje in zaplavali v sladke sanje. Učenci, učiteljici Ksenja in Marjeta vas lepo pozdravljamo in se v mislih na nov dan pripravljamo.